Pravna urejenost področja
Področje javnega potniškega prometa v Sloveniji ni enotno urejeno, niti ni predvidene posebne strategije njegovega razvoja ali upravljanja. Temeljni pravni akti s tega področja so sicer Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o železniškem prometu in Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice. Določbe za upravljanje in izvajanje javnega potniškega prometa se torej nahajajo v področni zakonodaji in podzakonskih aktih, pristojnosti pa so nepregledno porazdeljene med državno in lokalno ravnjo.
Problematika javnega potniškega prometa
Sistem javnega potniškega prometa do sedaj ni imel enotnega upravljavca, ki bi področje celovito urejal in upravljal (od izvajanja strateških usmeritev, spremljanja potreb potnikov, določanja optimalne organizacije prevoza, priprave načrta in obsega financiranja). Kljub različnim poskusom ustanovitve upravljavca javnega potniškega prometa na nacionalni ravni, je področje vse do sedaj ostalo neurejeno. Prav tako število potnikov, ki uporabljajo javni prevoz v Sloveniji, neprestano pada. Prevladujoča oblika prevoza so osebni avtomobili, s katerimi se opravi 84 odstotkov vseh prevoženih kilometrov in 68 odstotkov potovanj, medtem ko se z javnim prevozom opravi zgolj 4,5 odstotkov potovanj. Razlogi za takšno stanje so različni, kot so nezadostno razvita povezanost prevoznih storitev po Sloveniji, neusklajeni vozni redi med seboj, nekonkurenčen čas potovanja z javnim prevozom v primerjavi s prevozom z zasebnimi vozili, tudi železniške prevozne storitve niso dovolj pogoste. Veliko prestopnih točk, postaj in postajališč ne zagotavlja varnih in udobnih zbirališč, zadostnih informacij, dostopa in možnosti prestopanja. Vse navedeno onemogoča uveljavitev javnega potniškega prevoza kot atraktivne, stroškovno učinkovite in drugim oblikam primerljive alternative oblike prevoza.
V državah z razvitim javnim potniškim prometom, zlasti pa v državah Evropske unije, je organizacija javnega potniškega prometa oblikovana na treh ravneh. Na prvi, strateški ravni, se sprejema zakonodaja, določa dostopnost (krajevno in časovno), zmogljivost (število sedežev, linij idr.) in kakovost (točnost, kakovost vozil idr.) javnega potniškega prometa ter zagotavlja financiranje (kompenzacije, subvencije, bonusi idr.). Druga, taktična raven, načrtuje (zlasti povezave, modalitete, prevozne produkte, vozne rede), organizira (podeljuje koncesije, sklepa prevozne pogodbe) in nadzira izvajanje prevoznih storitev. Na tretji, operativni ravni pa se zagotavljajo prevozne storitve (vozni park, vozniki ipd.). Na strateški ravni deluje zlasti država, na operativni prevozniki, vmesna raven pa spada v pristojnost upravljavca (t. i. public transport authority). Sistem javnega potniškega prometa je v Sloveniji do sedaj bil vzpostavljen samo na dveh ravneh: strateška in taktična raven sta bili združeni v pristojnosti države, operativno raven pa izvajajo prevozniki.