Sistem javnega potniškega prometa do sedaj ni imel enotnega upravljavca, ki bi področje celovito urejal in upravljal (spremljanja potreb potnikov, določanja optimalne organizacije prevoza, priprava podlag za strateške usmeritve, in podobno). S sprejemom Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki je pričel veljati 5. maja 2022, se je zagotovila pravna podlaga za ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d.o.o. (DUJPP).
DUJPP bo imela ključno nalogo pri upravljanju in integraciji obvezne gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in gospodarske javne službe železniškega linijskega prometa, vse z namenom uveljavitve javnega potniškega prevoza kot atraktivne, stroškovno učinkovite in drugim oblikam primerljive alternative oblike prevoza.
Z ustanovitvijo DUJPP se oblikuje upravljanje javnega potniškega prometa v Sloveniji na treh ravneh:
Na strateški ravni deluje zlasti država, na operativni ravni prevozniki, vmesna raven pa spada v pristojnost upravljavca. Sistem javnega potniškega prometa je bil v Sloveniji do sedaj vzpostavljen samo na dveh ravneh: strateška in taktična raven sta bili združeni v pristojnosti države, operativno raven so izvajali prevozniki.
Javno pooblastilo (16. člen ZUJPP)
Naloge družbe (17. člen ZUJPP)
Organi družbe so:
Posvetovalni organ družbe je
Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da se z njihovim izvajanjem zagotovi učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev ter uspešno doseže cilje, določene skladno s predpisi, ki urejajo javni potniški promet.
Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da se zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so zato skladno z vnaprej določenim voznim redom vedno na razpolago.
Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država in njihovo upravljanje na podlagi tega zakona, morata imeti čim manjše negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. Oblikovanje politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, mora omogočiti zmanjševanje okoljskega bremena.
Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država v okviru gospodarske javne službe, so povezane v enotno ponudbo, ki temelji na fizični, tarifni, upravljavski, informacijski in finančni integraciji, ter je prilagojena potrebam potnikov.